Ne obupaj v DAWNHILLU

Yeah spust brez bremz samo jaz in klanec čelada dol vizir čez pogled to je dawnhill na vrhu hriba tišina pred nevitor srce mi bije kot da starta motor v tiho gledam dol linija kot kača ena napake in grabitacija te varča gume grizejo prah verige pojejo v vsaki korenini najdem svoje boje ni to sprehod to je borba s terenom jaz proti klancu brez pavze brez zavor z ramenom drop čez skalo suspenzija doha vsak meter nižje adrenalin mi piha ovinek zaprem koleno skoraj tal če padeš tukaj vstaneš ni joka ni dna blato na dresu kri v očeh hitrost me nosi kot veter čez greh ne vozim za lajke ne vozi za slavo vozim za tisti občutek ko preletiš naravo downhill samo jaz in strmina ko spustim bremze izgine vsa tišina letim čez kamen letim čez koren čez rob v prsih eksplozija to je moj job downhill srce na rdečem če padem dol se vrnem na večje toni igre to je stil živim za sekunde to je dawnhill startna rampa števec števec 321 odplava ne mislim več refleksiji vodijo kjer drugi zaverajo jaz linijo lovim tabletop led za hip brestan svet pod mano zgleda majhen kot signal pristanek trd a stojem stabil no vsak udarec spremeni me v jeklo v mobilno gopro snemanje občutek surovni filter za strah ni pavze za dvom rock na brezje a koima jo stisnem ker hitrost je droga priznam da jo mislim vsake proge napiše novo poglavje brazgotine to so medalje vsaka praske povedal sem šel dalje če padeš ostaneš čez zdrsneš zgrabim balanco strah je sopotnika a pogum je komanda downhill ogenj v očeh dol bremze pravil to ni samo šport to je dawnhill downhill srce na rdečenka meni je letinkov od strela v večer od vrha do dna čisto surove real ko pridem v cilj vem dala sem vse od sebe maksimalno